Kako poteka delo v sektorju za upravljanje premoženja

Upravljanje premoženja, tako pokojninskih kot kritnih skladov in lastnega premoženja zavarovalnice, se izvaja v Sektorju za upravljanje premoženja (v nadaljevanju SUP) ob sodelovanju zaledne pisarne in Službe za upravljanje tveganj ter drugih oddelkov. V SUP kupujemo in prodajamo naložbe, skrbimo za denarne tokove, za izvajanje korporacijskih akcij, za primerno razpršenost in tveganost naložb kakor tudi za ustreznost vseh ostalih naložbenih parametrov. Ob tem moramo slediti številnim naložbenim omejitvam, ki nam jih predpisujejo zakoni in Pravila skladov kot tudi množica internih aktov (npr. ZPIZ, ZISDU, ZUAIF, Zzavar na strani zakonov kot tudi Navodilo o razmejevanju konflikta interesov, Navodilo o izvedbi nakupov in prodaj finančnih naložb, Navodilo o postopku prodaje in nakupa neportfeljskih naložb… na strani notranjih aktov).

Top-down pristop upravljanja

Način upravljanja, ki ga izvajamo v SUP, imenujemo »top-down«, kar pomeni, da najprej postavljamo naložbene omejitve po naložbenih razredih in sicer na osnovi makro-ekonomskih napovedi in stanja v gospodarstvu. Nato pa znotraj naložbenih razredov iščemo primerne posamezne naložbe. V praksi tak način upravljanja pomeni, da se najprej odločimo, da bomo v naslednje pol leta npr. povečali izpostavljenost do podjetniških obveznic in zmanjšali izpostavljenost do delnic kot naložbenega razreda npr. za 2 odstotni točki. Nato pa iščemo primerne naložbe za nakup oz. prodajo znotraj teh dveh naložbenih razredov.

Izkušena ekipa upravljavcev

Za upravljanje naložb in dolgoročne donose skrbi izkušena in vrhunsko izobražena ekipa sedmih upravljavcev premoženja, dveh upravljavcev tveganj, aktuar in predstavniki drugih zalednih služb. Za naložbeni razred delnic skrbi Miha Žejn, za podjetniške obveznice Mateja Mencin, za državne obveznice Tomaž Ivanič, za denarni trg Ksenja Hornung in Nataša Srakar, pri alternativnih naložbah pa pomoč nudi Robert Cimerman.

Naložbeni odbor postavlja naložbene razrede

Vsake pol leta, po potrebi pa še pogosteje, na Naložbenem odboru določamo omejitve po naložbenih razredih. Ob tem si pomagamo tudi z nasveti zunanjega svetovalca dr. Igorja Mastena, občasno pa še z drugimi. Uporabimo vse zunanje, tudi plačljive vire informacij, ki so nam na voljo, od raznih poročil in analiz tujih upravljavcev in analitskih hiš, kot tudi Bloomberga, finančnih časopisov in lastnih analiz. Opravimo tudi temeljit pregled vseh značilnih parametrov tveganosti portfeljev. Glede na težavno situacijo na kapitalskih trgih smo letos izvedli že dve seji Naložbena odbora, zadnjo 12. junija.

Vsake pol leta, po potrebi pa še pogosteje, na Naložbenem odboru določamo omejitve po naložbenih razredih.

Likvidnost skladov planiramo na tedenski ravni. Zato se upravljavci vsak teden najprej srečamo na Alokacijskem odboru, kjer se pogovorimo o trenutnih tržnih razmerah in se dogovorimo, v kateri naložbeni razred bomo naslednji teden investirali. Nato pa na Taktičnem odboru določimo posamezne naložbe, ki naj se v naslednjem tednu kupijo ali prodajo. Odločamo tudi o korporacijskih akcijah v zvezi z naložbami npr. o sprejemu morebitnih prevzemnih ponudb, obliki izplačila dividend… Odločitve sprejemamo soglasno, vsi upravljavci in upravljavca tveganj skupno, za primere nesoglasja pa imamo razdelane posebne protokole odločanja. V primeru potrebe po hitrih odločitvah se sklicujejo tudi izredne seje Taktičnega odbora. Za večje transakcije je pred izvedbo potrebno pridobiti še odobritev pristojnega člana uprave, za večje pa člana in predsednika uprave, v posebnih primerih tudi soglasje nadzornega sveta.

O neportfeljskih naložbah, ki zahtevajo posebno obravnavo, kot npr. naložba v Cinkarno Celje, nepremičnina v San Simonu ali pa v Delavsko hranilnico, naložbe PPS v d.o.o.-je in druge manj likvidne naložbe, pa se odloča na Taktičnem odboru za neportfeljske naložbe. Ta se sklicuje po potrebi.

Uspešno upravljanje že drugič nagrajeno s finančnim oskarjem

Uspešnost upravljanja zajamčenih pokojninskih skladov so že drugo leto zapored z zvezdicami od ena do pet ocenili analitiki Mojih financ. Zajamčeni podsklad javnih uslužbencev je zmagovalec, ki je za zadnjih 10 let poleg petih zvezdic prejel tudi kristalni kipec. Tudi v lanskem izboru je bil ZPJU v 10-letnem obdobju najboljši. Modri zajamčeni podsklad pa je bil za 10-letno obdobje ocenjen s 4 zvezdicami.

Zajamčene pokojninske sklade so ocenjevali v 5, 10 in 15-letnem preteklem obdobju. Najboljši so prejeli tudi kristalni kipec oziroma finančnega oskarja. Slovenski varčevalci lahko izbirajo med 8 pokojninskimi načrti z zajamčenim donosom in zgodovino delovanja, daljšo od petih let. Drugih dveh skladov življenjskega cikla še niso ocenjevali, saj vsi skladi še nimajo najmanj petletne zgodovine delovanja.

Upravljavci bomo tudi v prihodnje s strokovnim in preudarnim upravljanjem prispevali k zadovoljstvu naših varčevalcev kot tudi lastnika. Tehnološka revolucija, nove gospodarske velesile ter vztrajno nizke obrestne mere, ki smo jim priča v zadnjih letih, zahtevajo še več previdnosti pri izbiri naložb, več podrobnih analiz in skrb za zadostno razpršenost naložb. Zato nam izzivom za v prihodnje ne manjka.