COVID-19 ni razlog za prestop v manj tvegan pokojninski sklad

Ob pustošenju koronavirusa po svetu večina ne dvomi več o občutnem skrčenju gospodarske aktivnosti. Od trajanja izbruha in resnosti posledic bo odvisno, ali bo to kratkotrajnejši šok ali bodo posledice za gospodarstvo tako hude, da bomo imeli pravo recesijo. Od tega pa bo najverjetneje odvisno tudi gibanje na svetovnih trgih kapitala. Kot je običajno za odziv trgov kapitala na takšne dogodke, so tudi tokrat nizko tvegane naložbe pridobile vrednost.

Kot je običajno za odziv trgov kapitala na takšne dogodke, so tudi tokrat nizko tvegane naložbe pridobile vrednost.

Običajni odziv vlagateljev v takšni situaciji pa je, da nas zgrabi strah, morda celo panika, zato se dogaja, da sprejemamo tudi napačne, iracionalne naložbene odločitve. Dejstvo je, da bodo kratkoročne donosnosti pokojninskih skladov močno negativne. Najbolj negativne bodo donosnosti dinamičnih podskladov, najmanj pa donosnosti zajamčenih podskladov.

Večina varčevalcev v podskladih z zajamčenim donosom

Večina varčevalcev je še vedno v podskladih z zajamčenim donosom. Ti skladi so bili namreč ob uveljavitvi sistema dodatnega pokojninskega zavarovanja v Sloveniji obvezni. Šele pred nekaj leti so začeli delovati tako imenovani skladi življenjskega cikla. K skladu z zajamčenim donosom sta bila dodana še dva sklada z bolj tvegano naložbeno politiko – brez zajamčenih donosov, namenjena vsem, ki imajo do upokojitve daljše obdobje. Bolj ko se posameznik bliža upokojitvi, bolj se zmanjšuje delež tveganih naložb, povečuje pa se delež varnih naložb. Pred upokojitvijo pa se prihranki prenesejo v podsklad z zajamčenim donosom, saj je za starejše varčevalce bolj tvegana oblika neprimerna in sistemsko nedopustna.

Varčevalci v skladih življenjskega cikla se v zdajšnjih časih pretresov na kapitalskih trgih sprašujejo, ali je smiselno sredstva premakniti v manj tvegan podsklad. Pri večini, ki še niso blizu upokojitvi, je odgovor najverjetneje ne. Pri pokojninskem varčevanju gre namreč za izrazito dolgoročno varčevanje, na katerega kratkoročna nihanja (pa četudi so ta zelo velika) ne vplivajo bistveno.

Pokojninsko varčevanje je izrazito dolgoročno varčevanje, na katerega kratkoročna nihanja (pa četudi so ta zelo velika) ne vplivajo bistveno.

Kako bo COVID-19 vplival na dolgoletne povprečne donosnosti skladov

Pri analiziranju finančnih trgov in izdelovanju izračunov so vedno upoštevana tudi pretekla krizna obdobja, ko so cene predvsem tveganih naložb močno upadle (na primer zlom finančnih trgov leta 2008). Zato navadno govorimo o dolgoletnih povprečnih letnih donosnostih skladov. Te se zaradi trenutne krize ne spreminjajo, zato ostaja matematično izračunana optimalna sestava portfeljev nespremenjena. Trenutna kriza ne vpliva na dolgoletne povprečne donosnosti skladov, zato naložbena sestava skladov ostaja nespremenjena. Že pred izbruhom pandemije je bil namreč »denar rekordno poceni«, po izbruhu pa so praktično vse centralne banke še dodatno sprostile monetarno politiko. Zato sklepamo, da bo potem, ko bo najhujša panika mimo in bodo razmere pod nadzorom, ta denar iskal donosne naložbe. Tečaji bi se morali popraviti, stanje pa se bo normaliziralo.

Držite se dolgoročno začrtane strategije

Pokojninsko varčevanje je eden izmed najbolj dolgoročnih finančnih ciljev, katerega namen je maksimalna vrednost privarčevanih sredstev ob upokojitvi. Zato za vse, ki so do upokojitve oddaljeni še vsaj 10 let, ni razlogov za preplah. Preplah pa je odveč tudi pri varčevalcih, ki se bližajo upokojitvi, saj imajo sredstva ustrezno zaščitena z zajamčeno donosnostjo.

Varčevalci Modre lahko svoje varčevanje od doma kadarkoli preverite ali uredite digitalno na spletnem portalu e.Modra.si.

Na e.Modra.si lahko:
• preverite, koliko ste privarčevali za dodatno pokojnino,
• pregledate nakazila delodajalca in lastna vplačila,
• pridobite potrdilo o stanju na računu in druge dokumente ter
• opravite vse spremembe, povezane z vašim zavarovanjem.

Vsak delovni dan med 8. in 16. uro smo vam na voljo tudi prek brezplačnega telefona 080 23 45 ali na info@modra.si.

 

Prispevek je bil objavljen v reviji Moje Finance, 7. aprila 2020.