Covid-19 zaustavil gospodarstvo. Ga lahko primerjamo s krizo v 2008?

Letošnji mesec marec bo v zgodovino zagotovo zapisan kot eno najbolj negativnih obdobij. Virus Covid-19 se je razširil po svetu, razglašena je bila pandemija in velika večina držav je uvedla različne oblike karantene. Zaradi uvedenih karanten se je velik del gospodarstev ustavil. Nekateri stanje primerjajo celo z vojno, večina pa nas pogleduje nazaj v leto 2008, ko se je začela velika gospodarska kriza.

Mnogi pandemijo primerjajo s posledicami vojne, večina pa nas pogleduje nazaj v leto 2008, ko se je začela velika gospodarska kriza.

Močna nihanja svetovnih indeksov

Posledica opisanega so bila izjemna nihanja na trgih kapitala v mesecu marcu, ki smo jim priča le redko kdaj. MSCI svetovni indeks, s katerim merimo gibanje svetovnih delniških trgov, je od začetka meseca marca do 23. marca, ko je bilo zaenkrat doseženo dno, izgubil kar 24,5 odstotkov vrednosti, merjeno v evrih.

Od 23. marca do konca meseca so se nato tečaji precej popravili, tako, da je izguba delniških trgov znašala dobrih 17 odstotkov. Kriza je prizadela tudi državne in podjetniške obveznice. Indeks evropskih državnih obveznic je izgubil 2,5 odstotka, podjetniških pa skoraj 7 odstotkov.

23. marec, dan ko je bilo doseženo dno. Za enkrat.

Poslovanje pokojninskih skladov v upravljanju Modre

V takem okolju so pričakovano najbolj negativne donosnosti zabeležili dinamični podskladi. Dinamični podsklad javnih uslužbencem -10,47 odstotka, Modri dinamični podsklad pa -10,58 odstotka.

Preudarna podsklada sta zabeležila -8,34 (preudarni podsklad javnih uslužbencev) in -7,89 odstotka (Modri preudarni podsklad) izgube.

Zajamčena podsklada sta, pričakovano, izgubila najmanj: – 4,05 (Modri zajamčeni podsklad) in – 4,03 odstotka (Zajamčeni podsklad javnih uslužbencev).

Kako nam kaže v nadaljevanju?

Glede na trenutno stanje gre pričakovati, da se bo gospodarska aktivnost v prihodnjem mesecu postopno povečevala. Države in centralne banke so sprejele številne ukrepe, ki bodo pomagali pri zajezitvi škode in pri ohranjanju delovnih mest. Zato lahko pričakujemo, da bodo posledice manjše kot bi bile brez ukrepov.

Pričakovati je, da se bo gospodarska aktivnost v prihodnjem mesecu postopno povečevala, gospodarstvo bo okrevalo v nekaj letih.

Covid-19 vs. gospodarska kriza z začetkom v 2008 – posledice v gospodarstvu

Ravno hitro sprejeti ukrepi držav in institucij so pomemben element, ki bo vplival na hitrost oživljanja gospodarstva. V obdobju gospodarske krize, ki se je začela leta 2008 so namreč države in centralne banke reagirale zelo pozno po izbruhu krize, zato je bilo posledice krize čutiti še mnogo let po začetku.

Ne glede na ukrepe in optimizem povezan z njimi, pa mnogi pričakujejo daljše okrevanje gospodarstev. Realno gre pričakovati, da bo virus ostal med nami in zato ne moremo popolnoma izključiti posameznih obdobij »karanten«, ki bi se lahko ponavljala tudi v prihodnje. Če prištejemo še padec zaupanja potrošnikov in manjšo kupno moč, pa bo najverjetneje preteklo nekaj let, preden se bo svet vrnil v stanje pred pandemijo.

Pomemben vidik: Pokojninsko varčevanje je dolgoročno

Varčevanje za pokojnino je eden najdolgoročnejših finančnih ciljev, ki si jih postavljamo v življenju. Če imate do upokojitve vsaj še 10 let, trenutne nestanovitne razmere niso razlog za preplah. Kratkoročna nihanja, pa četudi so ta zelo visoka, na prihranke dolgoročno bistveno ne vplivajo. Če ste med tistimi, ki se bližajo upokojitvi, pa so ta sredstva ustrezno zaščitena z zajamčeno donosnostjo.

Več o dogajanju na trgu v preteklem obdobju si lahko preberete med prispevki upravljavcev pokojninskih skladov.