Delniški trgi marca okrevali, obvezniški ne

V marcu 2022 so delniški trgi, po začetnem šoku zaradi vojne v Ukrajini, okrevali. MSCI svetovni indeks delnic (v evrih) se je v zvišal za 3,5 %. Na delniške trge so ugodno vplivali podatki o visoki proizvodni aktivnosti v Ameriki in Evropi po odpravi ukrepov za blažitev pandemije Covid 19. 

Hkrati so se v marcu zvišale cene surovin in energentov ter cena zlata. Bloombergov indeks surovin je pridobil 8,6 %, zlato pa je porastlo za 1,5 %.

Delniški trgi so okrevali

Delnice, kot jih meri MSCI svetovni indeks (v evrih), so v mesecu marcu letos pridobile 3,5 odstotka vrednosti. Delnice ameriških podjetij iz indeksa S&P 500 so v marcu pridobile 3,6 %, delnice evropskih podjetij iz indeksa Europe 600 so se zvišale za 0,6 %. Indeks najboljših slovenskih podjetij SBITOP se je v marcu 2022 zvišal za 4 %.

Negativno je mesec marec zaključil le indeks delnic razvijajočih se držav, ki se je znižal za 2,5 %.

Po začetnem šoku zaradi začetka vojne v Ukrajini, so delniški trgi v marcu okrevali. K okrevanju je pripomoglo dejstvo, da se vojaški konflikt ni razširil na sosednje države ter da članice Evropske unije niso uvedle embarga na ruske energente.

Države članice EU so se z ZDA in nekaterimi arabskimi državami dogovorile o dobavi dodatnih količin utekočinjenega zemeljskega plina in diverzificirale nabavne vire.

Na delniške trge so ugodno vplivale tudi novice o napovedi stimulativne denarne politike v azijskih državah (Kitajska, Japonska) in ugodni podatki o proizvodni aktivnosti v Ameriki in Evropi po odpravi ukrepov za blažitev pandemije Covid 19.

Vrednost ameriškega dolarja se je glede na evro v mesecu marcu dvignila, prav tako vrednost ruskega rublja.

Vrednost ameriškega dolarja se je glede na evro v mesecu marcu zvišala za 1,3 %. Vrednost je narasla zaradi dojemanja dolarja kot »varnega pribežališča« ter zaradi napovedi agresivnega zviševanja temeljne obrestne mere s strani ameriške centralne banke.

Zvišala se je tudi vrednost ruskega rublja, in sicer kar za 30,5 %. K temu so pripomogli ukrepi Rusije za stabilizacijo valute, ki med drugim od tujih poslovnih partnerjev zahtevajo plačilo nakupa energentov in surovin v rubljih.

Rast cen surovin in energentov se nadaljuje

V mesecu marcu 2022 je Bloombergov indeks surovin pridobil 8,6 %. Cena surove nafte se je zvišala za 4,7 %. Cena zemeljskega plina na nizozemski borzi pa se je zvišala za 30 odstotkov. Pričakovati je namreč otežene dobave nafte in plina iz Rusije v Evropo.

Rastle so tudi cene industrijskih kovin in zlata ter kmetijskih pridelkov.

Zaostrovanje denarne politike centralnih bank

Centralne banke so letos napovedale zaostrovanje denarnih politik. Ameriška centralna banka je v mesecu marcu dvignila temeljno obrestno mero za 0,25 % in hkrati napovedala, da bo v letošnjem letu še šestkrat dvignila temeljno obrestno mero po 0,25 %.

Evropska centralna banka je v marcu napovedala, da bo denarno politiko zaostrila bolj pospešeno. Konec marca je opustila program odkupov obveznic PEPP, ki je bil uveden zaradi pandemije Covid 19. Napovedala je tudi ukinitev odkupov obveznic po programu APP konec septembra letos in možnost prvega dviga temeljne obrestne mere v zadnjem četrtletju letošnjega leta.

Donosnosti evropskih obveznic negativne

Kriterijski indeks evropskih državnih obveznic se je v marcu znižal za 2,36 %, kriterijski indeks evropskih podjetniških obveznic z investicijsko bonitetno oceno se je znižal za 1,2 %.

Glavni razlogi za znižanja cen obveznic so že omenjene napovedi zaostrovanja denarnih politik centralnih bank zaradi visoke inflacije, ki je tudi posledica zviševanja cen energentov in surovin.

Poslovanje pokojninskih skladov Modre v marcu

V opisanih razmerah so dinamični in preudarni pokojninski skladi v upravljanju Modre zabeležili pozitivne mesečne donosnosti.

Dinamični podsklad javnih uslužbencev je v marcu pridobil 3,1 odstotka, Modri dinamični podsklad je pridobil 3,02 odstotka.

Preudarni podsklad javnih uslužbencev je pridobil 1,81 odstotka, Modri preudarni podsklad pa 1,73 odstotka.

Zajamčena podsklada sta ustvarila rahlo negativne donose. Zajamčeni podsklad javnih uslužbencev je izgubil 0,13 odstotka, Modri zajamčeni podsklad pa je izgubil 0,09 odstotka.

Zajamčeni podskladi varčevalcem zagotavljajo minimalno zajamčeno pozitivno donosnost, ki v letošnjem letu znaša 0,04 %. Zato so tudi sredstva starejših varčevalcev pred upokojitvijo na varnem.

Več o poslovanju pokojninskih skladov Modre je na voljo tukaj. Vsi varčevalci pa lahko stanje svojih privarčevanih sredstev za pokojnino spremljajo v spletni storitvi e.Modra.si.