Delniški trgi v znamenju pandemije – komentar dogajanja na trgih

September je, po petih mesecih rasti na delniških trgih, poskrbel za rahlo ohladitev. Povečala se je tudi volatilnost, ki je bila nazadnje tako visoka v začetku poletja. Ne glede na to, pa je takšna volatilnost bistveno nižja od tiste, zabeležene v marcu letošnjega leta, ko je tudi v Evropi izbruhnila pandemija.

Covid-19 zaznamoval prvih 9 mesecev leta 2020

Nasploh bi lahko rekli, da je bilo dogajanje v letošnjih prvih treh četrtletjih povsem v znamenju pandemije. Zanimivo je, da bi zaradi vpliva pandemije na svetovno gospodarstvo kljub vsemu pričakovali precej drugačne vrednosti borznih indeksov.

Pojava novega virusa je namreč spomladi povzročila izrazito paniko na svetovnih trgih kapitala. Svetovni delniški indeks (MSCI svetovni indeks v evrih) je od letošnje najvišje vrednosti, ki jo je zabeležil v drugi polovici februarja, do dna doseženega v drugi polovici marca izgubil kar 34 odstotkov svoje vrednosti. Pred padcem v septembru je ta indeks zabeležil najvišjo vrednost po padcu in je, glede na letošnjo najvišjo vrednost le še 5,5 odstotka nižji. Če to primerjamo z izbruhom krize v letu 2008 ugotovimo, da je bila rast indeksa letos izjemno hitra in zelo visoka.

Ob izbruhu pandemije je bilo pričakovati povsem drugačen potek gibanja borznih indeksov in vpliva na svetovno gospodarstvo.

Presenetljiv potek gibanja svetovnih delniških indeksov

Če izbruh Covid-19 primerjamo z izbruhom krize v letu 2008 ugotovimo, da je bila rast indeksa po začetnem strmem padcu letos izjemno hitra in zelo visoka. Po krizi v letu 2008 so namreč delniški trgi potrebovali kar leto in pol da so nadoknadili toliko izgubljenega, kot so letos nadoknadili v manj kot pol leta.

Po krizi v letu 2008 so delniški trgi potrebovali leto in pol da so nadoknadili toliko izgubljenega, kot so letos nadoknadili v manj kot pol leta.

Za hitro rast delniških trgov po padcu pa je zanimiva še ena podrobnost. Izrazito so namreč pridobile predvsem delnice iz tehnološke panoge, ki v letošnjih prvih treh četrtletjih beležijo tudi izjemno rast.

Indeks ameriških tehnoloških podjetij Nasdaq je na primer letos pridobil že 19,2 odstotka vrednosti (merjeno v evrih) in to kljub močnemu padcu v mesecu marcu, ki je takrat znašal 32 odstotkov.

Lahko bi rekli, da gre za pravo evforijo: Investitorji pričakujejo, da se bodo že obstoječi trendi zaradi pandemije le še okrepili, kar pospešuje povpraševanje po izdelkih in storitvah podjetij, ki delujejo v tehnološki panogi.

Indeks ameriških tehnoloških podjetij Nasdaq je letos, kljub strmemu padcu v marcu, pridobil že 19,2 odstotka vrednosti.

Čas bo pokazal ali gre v tem trenutku za preveč napihnjene vrednosti teh delnic, ali bodo trendi dejansko tako močni, da bodo tako visoke cene s časom upravičene.

Hitri ukrepi centralnih bank omilili krizo

V primerjavi z zadnjo veliko krizo, ki se je začela jeseni 2008, je tokrat pomembna razlika, da so centralne banke ukrepale praktično takoj. Podobno velja tudi za fiskalne oblasti. Zelo hitro je bilo jasno, da bo v primeru ne-ukrepanja gospodarska škoda katastrofalna. To so seveda zelo hitro začutili tudi investitorji, ki so na trgih ne glede na še vedno slabe epidemiološke razmere, zagnali neverjeten val optimizma.

Iluzorno bi bilo pričakovati, da se bo epidemiološka situacija izboljšala čez noč, ni neverjeten tudi scenarij, da bi z določenimi omejitvami živeli še vsaj kako leto dni.

Ukrepi centralnih bank in vpliv na obveznice

Ravnanja centralnih bank so seveda povzročila nadaljnji upad obrestnih mer, zato je indeks evropskih državnih obveznic v prvih treh mesecih letos pridobil visokih 3,75 odstotka. Manj, 0,74 odstotka, so pridobile evropske podjetniške obveznice z investicijsko bonitetno oceno, ker so se, v skladu s padcem cen delnic, dvignili kreditni pribitki.

Kako so poslovali pokojninski skladi

Glede na razmere so donosnosti podskladov letos dobre. Donosnosti so sicer še vedno negativne, vendar jih v trenutnih razmerah ocenjujemo kot dobre. Dinamična podsklada sta zabeležila -4,2 (dinamični podsklad javnih uslužbencev) in -4,5 (modri dinamični podsklad) odstotno donosnost, preudarna podsklada, -2,9 (preudarni podsklad javnih uslužbencev) in -2,4 (modri preudarni podsklad), zajamčena podsklada pa, -0,6 (Zajamčeni podsklad javnih uslužbencev) in ravno tako Modri zajamčeni podsklad.

Pričakovanja do konca leta

Že v začetku novembra se bodo v ZDA odvijale predsedniške volitve, ki bodo zagotovo močno vplivale tudi na svetovne gospodarske trge. Hkrati se nam do konca leta obeta tudi dokončni izstop Velike Britanije iz Evropske unije, kar predstavlja enega pomembnejših dogodkov, ki bodo, poleg pandemije, pustili pečat v letu 2020 in najverjetneje pomembneje vplivali na trge kapitala.