Dolgoročno se tveganje pri pokojninskem varčevanju splača

Od začetka leta 2016 vsi ponudniki dodatnih pokojninskih zavarovanj ponujajo pokojninsko varčevanje v skladih življenjskega cikla. Gre načelno za bolj tvegano in predvidoma tudi bolj donosno obliko pokojninskega zavarovanja, kjer v mlajših letih varčujete v bolj tveganih naložbah (npr. delnicah, in ne le v obveznicah in depozitih), a imate pri tem tudi več možnosti za zaslužek. Še vedno sicer lahko svoje prihranke vlagate v sklade z zajamčenim donosom, a ob manjšem tveganju in manjših pričakovanih donosih bo posledično tudi (dodatna) pokojnina nižja. Pri tem vam ponudniki zavarovanj sicer za ves čas jamčijo določeno zajamčeno donosnost.

Ob tem je treba dodati: če je tveganje manjše, to ne pomeni, da ga ni. Ne nazadnje, tudi vlaganje v nepremičnine prinaša tveganje, denimo nižja donosnost zaradi višjih davkov, morda se zgodi potres, pa nimate ustreznega zavarovanja … Skratka, nobena naložba ni stoodstotno varna.

Kako torej delujejo skladi življenjskega cikla?

Sklad življenjskega cikla sestavljajo trije podskladi, ki se razlikujejo po stopnji tveganja in posledično tudi pričakovanih donosih: dinamični oz. delniški, preudarni oz. uravnoteženi in zajamčeni.

Zajamčeni donos je donos, ki ga izvajalec dodatnega pokojninskega zavarovanja jamči v posameznih oblikah oziroma skladih ali načrtih pokojninskih zavarovanj. Večina zavarovancev je še vedno v skladih dodatnega pokojninskega zavarovanja z zajamčenim donosom. Ti pokojninski načrti so bili namreč večino časa in do uvedbe skladov življenjskega cikla sistema dodatnega pokojninskega zavarovanja v Sloveniji obvezni.

Najbolj tvegani podskladi so dinamični, zato se tja nalagajo sredstva mlajših generacij, ki si lahko privoščijo večje naložbeno tveganje, saj imajo na voljo dovolj časa za povrnitev morebitnih kratkoročnih izgub. Preudarna naložbena politika je primerna za tiste, ki so v drugi polovici delovne dobe, medtem ko so zajamčeni pokojninski podskladi priporočeni za obdobje pred upokojitvijo, ko je naložbeno tveganje nezaželeno, saj bi lahko upadi trgov v zaključnem obdobju pokojninskega varčevanja naredili nepopravljivo škodo privarčevani glavnici.

Logika avtomatskega prehajanja med podskladi življenjskega cikla temelji na tem, da naložbena strategija z vašo starostjo avtomatično prehaja od dinamičnega do zajamčenega podsklada. Tako naložbena politika življenjskega cikla zagotavlja višje donosnosti v času, ko je upokojitev še daleč, in visoko varnost prihrankov v času pred upokojitvijo.

Dinamični podsklad: za mlajše od 50 let, ki imajo do upokojitve še veliko časa, lahko tvegajo več in varčujejo v delnicah.
Preudarni podsklad: za mlajše od 60 let, ki so nekoliko bližje upokojitvi, a še vedno dovolj daleč, da lahko zmerno tvegajo in varčujejo v delnicah in obveznicah.
Zajamčeni podsklad: za starejše od 60 let, ki so tik pred upokojitvijo. Podsklad ima zajamčen donos in zagotavlja visoko varnost prihrankov.

Kdaj s prihranki v drug podsklad?

Priporočeno je, da varčujete v podskladu, ki je glede na starost za vas najprimernejši. Tisti, ki že dalj časa varčujete, se sami odločate za prehod v bolj tvegano naložbeno politiko. Zamenjavo podsklada pa prepustite strokovnjakom, ki znajo najbolje določiti najprimernejši čas.

Mehanizem pokojninskih skladov življenjskega cikla je preprost. Ko dosežete mejno starost za prehod v manj tvegan podsklad, se vaša vplačila avtomatično preusmerijo. Upravljavec sklada ima pravico, da zbrana sredstva prenese v manj tvegan podsklad v treh letih, lahko pa to naredi v trenutku, ko s skrbnostjo strokovnjaka presodi, da je to za varčevalca najugodnejše. Enkrat letno lahko sami, brez stroškov, podsklad zamenjate. Če ste starejši od 50 let, za vas veljajo določene starostne omejitve.

Alternativne naložbe zmanjšajo tveganje in povečajo donos

Po uvedbi naložbene politike življenjskega cikla so vlaganja v alternativne naložbe naslednja velika novost pokojninskih skladov. Med alternativne naložbe štejemo sklade zasebnega kapitala in zasebnega dolga, nepremičninske in infrastrukturne sklade ter sklade naravnih virov in surovin. Ker gibanja vrednosti alternativnih naložb praviloma niso skladna z gibanji vrednosti klasičnih naložb, naj bi vlagatelji z dodajanjem alternativnih naložb portfelju, ki vsebuje delnice ali obveznice, praviloma zmanjšali nihajnost in s tem tudi tveganje celotnega naložbenega portfelja. Poleg tega so skladi zasebnega kapitala v prejšnjem desetletju presegli donosnosti delnic in postali najdonosnejši naložbeni razred. Prav skladi zasebnega kapitala so s financiranjem zgodnjega razvoja omogočili rojstvo številnih tehnoloških velikanov današnjega časa, kot so Facebook, Google, eBay, Amazon in drugi.