Financiranje pokojninskih skladov bo imelo pomemben vpliv na zeleni prehod družbe

Pogovarjali smo se o vlaganjih pokojninskih skladov v času nizkih obrestnih mer, ko ti iščejo naložbene priložnosti tudi v alternativnih naložbah. 

Pokojninski skladi, tudi vaši, s svojim vlaganjem v domača podjetja neposredno krepijo gospodarstvo s prihranki svojih varčevalcev. Mar niso neposrednih koristi deležni varčevalci, ki so, sploh v zdajšnjem obdobju nizkih obrestnih mer, deležni precej višjih donosnosti od bančnih vlog, in tudi podjetja, ki s kapitalom pokojninskih skladov vlagajo v razvoj, širijo poslovanje in zaposlujejo?

Naložbeni razred alternativne naložbe zadnja leta postaja vse bolj privlačen za vlagatelje, ki iščejo večje donose, nekoliko manjšo volatilnost ter v nekaterih primerih tudi manjšo korelacijo s tradicionalnimi naložbami. Alternativni naložbeni skladi postajajo pomemben vir financiranja podjetij. To se kaže tudi v tem, da sta Evropski investicijski sklad in Evropska banka za obnovo in razvoj pomembna vlagatelja v marsikaterem skladu in jih vidita kot eno izmed oblik financiranja evropskih podjetij in gospodarstva. V Sloveniji je dober primer sodelovanja Evropskega investicijskega sklada in SID banke, ki sta v Sloveniji spodbudila razvoj lastniškega financiranja ravno prek skladov. Ko se odločamo za alternativne naložbe, se predvsem odločamo za upravljavce skladov, za katere menimo, da lahko dosežejo najboljše donose glede na tveganje za naše varčevalce, zato pri iskanju tovrstnih naložb nismo omejeni zgolj na Slovenijo. Ko pa so začeli nastajati prvi skladi, ki so vlagali v Sloveniji, je pri odločitvi igrala vlogo tudi želja po spodbujanju domačih podjetij, financiranju njihove rasti ter s tem razvoja in zaposlovanja.

Poleg klasičnih presojevalcev naložbene priložnosti v tovrstne naložbe smo želeli biti vsaj na začetku, ko še ni bilo zgodovinske izkušnje poslovanja in uspešnosti upravljanja tovrstnih finančnih produktov, vključeni v proces vlaganja. Vključeni smo v nekatere naložbene odbore skladov, in sicer redno informirani o naložbenju.

Pred nekaj leti ste bili na čelu vlaganj v alternativne naložbe, ki ste jih tudi sami javno večkrat zagovarjali. Vlaganja pokojninskih skladov v alternativne naložbe pa imajo poleg navedenih koristi za varčevalce in gospodarstvo še dodatne družbene koristi. Takšen primer so na primer vlaganja v obnovljive vire energije.

Infrastruktura in prehod v proizvodnjo električne energije z obnovljivimi viri bosta v prihodnjih letih zahtevala precejšnja vlaganja, pri tem pa bodo pomembno vlogo igrali tudi institucionalni vlagatelji, ki bodo prek upravljavcev alternativnih naložbenih skladov financirali tovrstne projekte.

Ocenjujemo, da vlaganje v obnovljive vire prinaša dobre donose, prilagojene tveganju, in tudi nujen hitrejši prehod v bolj zeleno ter čisto družbo.

Institucionalni ekosistem, ki se vzpostavlja v razvitih finančnih okoljih, s tem mislimo predvsem regulatorno, poročevalski okvir upravljanja tveganj, bo nedvomno pospešil vlaganja v ta naložbeni razred. Pritisk, ki ustvarja presežna povpraševanja, pa prinaša tudi nevarnosti.

Kako donosne so bile pretekla leta alternativne naložbe v vaših skladih?

Povprečna letna donosnost alternativnih skladov, ki so dosegli fazo dezinvestiranja, je bila okoli 11 odstotkov (ROI) za zadnja tri leta in 27 odstotkov (ROI) v zadnjem letu.

Je bil pozitiven učinek na družbo poleg pričakovanih donosnosti eden od razlogov, da ste se med prvimi pri nas odločili vložiti v ta novi naložbeni razred alternativ?

V alternativne naložbe smo začeli vlagati, ko na našem domačem trgu alternativni naložbeni skladi še niso bili navzoči. Začetne, manjše naložbe v tuje upravljavce AIS so bile zelo uspešne, hkrati pa so pomenile začetno učno obdobje in spoznavanje z značilnostmi naložbenega razreda. Komercialne zbirke podatkov in analize upravljavcev so nam omogočile vpogled v zgodovino poslovanja upravljavcev, v naložbena tveganja po specifičnih naložbenih podrazredih in v strukturo stroškov upravljanja. S pojavom prvih upravljavcev AIS v Sloveniji smo vsakemu od njih dali priložnost, da se predstavi. Odločili smo se, da podpremo tiste, ki so po našem mnenju oblikovali primerno naložbeno strategijo in smo zanje ocenili, da lahko dosežejo postavljene cilje in donosnost.

Danes imamo v Sloveniji kar nekaj skladov, ki pospešeno vlagajo v nepremičnine. Ali njihove naložbe v nove gradbene, predvsem stanovanjske projekte pomagajo k dvigu ali normalizaciji cen nepremičnin?

Dodatna ponudba je seveda dobrodošla in delno vpliva na normalizacijo trga. Za zdaj v Sloveniji še nismo zasledili nepremičninskega sklada, ki bi predvsem vlagal v stanovanjske nepremičnine, bolj se posvečajo poslovnim. V tujini seveda obstajajo in bi lahko pomenili zgled za domače upravljavce.

Dejstvo, da v Sloveniji ni institucionalnega vlagatelja v stanovanjske nepremičnine, posredno kaže na disfunkcionalnost slovenskega nepremičninskega trga.

Že majhen obseg ponudbe in nepremičninski projekti navidezno visokega cenovnega razreda kažejo na to. Relativno visoke cene novogradenj v primerjavi s pričakovano donosnostjo, ki jo implicitno izražajo najemnine, niso zgolj ciklične narave, in to bi zaskrbelo vsakega institucionalnega vlagatelja.

Po drugi strani pa pri nepremičninah ni težava le v ponudbi. Na dvig cen so vplivale tudi rekordno nizke obrestne mere in zlasti negativne obrestne mere za bančne depozite. Del prihrankov se je zato selil na nepremičninski trg in tako zaradi naložbenega povpraševanja mladim družinam otežil nakup prve nepremičnine.

Osebno menite, da lahko v bližnji prihodnosti pričakujemo občutnejšo korekcijo cen na nepremičninskem trgu?

Občutnejša korekcija bi bila presenečenje. Zmeren upad cen, morda le ustavitev rasti pa sta glede na vse okoliščine pričakovana.

Lahko razkrijete katere od trenutnih zanimivih naložb na področju nepremičnin ali pa alternativ?

Pričakujemo, da bodo skladi lastniškega in dolžniškega financiranja ostali naše osrednje naložbe, vendar ocenjujemo, da bo veliko priložnosti v naložbah v infrastrukturo in proizvodnjo električne energije z obnovljivimi viri energije, saj bo tukaj velika potreba po zasebnem financiranju. Priložnost vidimo tudi v skladih, ki vlagajo v gozdove in kmetijska zemljišča, ter skladih, ki vlagajo v zavarovalne produkte. Zadnji so zanimivi predvsem zaradi majhne korelacije s tradicionalnimi trgi.

Vaš Zajamčeni podsklad, ki investira predvsem v varnejše obveznice, vlaga v slovenska podjetja bistveno več od vaših dveh preostalih podskladov, ki imata večjo utež pri delniških in tudi alternativnih naložbah. Ali to pomeni, da pri nas ni dovolj ugodno vrednotenih delnic in ustrezne ponudbe domačih alternativnih naložb?

Zajamčeni podskladi zaradi svoje narave večinoma vlagajo v obveznice in druge naložbe s fiksnimi donosi. Na področju dolžniškega financiranja smo slovensko gospodarstvo vedno podpirali, nekoliko manj pri lastniškem financiranju. Tu gre predvsem za problem likvidnosti. Vrednotenja slovenskih delnic so bila precej let privlačna, nekatera še vedno so, likvidnost pa ostaja relativno skromna. Pri alternativnih skladih (večinoma to sicer ne velja za slovenske alternativne sklade) pa je za investiranje tipično treba vložiti večje zneske. Preudarni in dinamični skladi so bili med našo največjo naložbeno aktivnostjo na področju alternativnih naložb še relativno majhni in so še vedno znatno manjši od zajamčenih podskladov. Od tod izhaja največji del razlike. Pri vlaganju v domača podjetja nas omejuje še slovenska pokojninska zakonodaja, ki ne dovoljuje, da bi upravljavec pokojninskega sklada pridobil pomemben vpliv na upravljanje podjetja.

Intervju je bil objavljen v Finančnem vodniku.