Piše: Miha Žejn, CFA

Izjemno visoke donosnosti vseh podskladov v letu 2019

Zaključek leta 2019 je na trgih kapitala zaznamoval optimizem, ki je sicer trajal večino lanskega leta.

V teh dneh smo lahko večkrat prebrali, da bo tako dobro leto, kot je bilo minulo težko ponoviti.

Temu gre pritrdit, saj so lansko leto zaznamovale izjemno visoke rasti cen delnic in tudi rast cen obveznic, ki je daleč presegala običajne letne donosnosti. Delnice so v lanskem letu v povprečju (MSCI svetovni indeks v evrih) zrasle za 26,5 odstotka, evropske državne obveznice za 6,7 odstotka in evropske podjetniške obveznice za 6,3 odstotka. V zadnjem lanskem četrtletju so tečaji delnic v povprečju pridobili (MSCI svetovni indeks merjeno v evrih) 5,4 odstotka, indeks evropskih državnih obveznic je izgubil 3 odstotke, indeks evropskih podjetniških obveznic je izgubil 0,5 odstotka.

Izgube pri obveznicah so predvsem posledica optimizma glede končne rešitve trgovinskega spora med ZDA in Kitajsko ter selitve kapitala v bolj tvegane naložbe v okolju, kjer se zdijo negotovosti nižje.

Treba pa je povedati, da navkljub padcu cen v zadnjem delu leta zahtevane donosnosti obveznic ostajajo zelo nizke.

Glavni razlog za izjemne donosnosti v lanskem letu je po naši oceni v ekspanzivnih monetarnih politikah na obeh straneh Atlantika. Še v začetku leta smo pričakovali, da se bodo monetarne politike zaostrovale, pa se je izkazalo, da je upočasnjevanje gospodarske aktivnosti prehitelo stratege centralnih bank. Zato se je zgodilo ravno nasprotno.

Ameriška centralna banka je korenito znižala ključno obrestno mero, Evropska centralna banka pa ponovno uvedla t.i. kvantitativno sproščanje.

Odprto vprašanje, na katero bomo odgovor dobili letos, ostaja, ali so s tem zaustavili padanje gospodarskih rasti, nedvomno pa so s temi ukrepi močno vplivali na cene finančnih instrumentov, ki so lani večinoma dosegli rekordne vrednosti.

Modra – donosi 2019

Kot posledica opisanega so bile dosežene donosnosti vseh podskladov izjemno visoke in daleč presegajo pričakovane povprečne letne donosnosti.

Dinamična podsklada sta zabeležila 21,6 in 22 odstotno donosnost (modri dinamični podsklad in dinamični podsklad javnih uslužbencev), preudarna 14,5 in 15,5 odstotka (modri preudarni podsklad in preudarni podsklad javnih uslužbencev) ter zajamčena podsklada 5,4 in 6 odstotkov (modri zajamčeni podsklad in zajamčeni podsklad javnih uslužbencev). Pri slednjih je bila močno presežena tudi zajamčena donosnost.

Več o dogajanju na trgu v preteklem obdobju si lahko preberete med prispevki upravljavcev pokojninskih skladov.