Nakup pokojninske rente v času padanja vrednosti sredstev

Mnogi varčevalci pokojninskih skladov, ki se v tem času upokojujejo, se vse pogosteje sprašujejo, kaj v tem trenutku narediti s privarčevanimi sredstvi. Ali je smiselno sredstva izkoristiti takoj in kupiti pokojninsko rento ali bi bilo morda bolje počakati na »boljše čase«? Na dilemo mnogih varčevalcev bomo poskušali odgovoriti v tem prispevku.

Leto 2022 bo šlo očitno v zgodovino kot eno slabših po doseženih donosnostih pokojninskih skladov. Pojav inflacije, oborožen konflikt v Ukrajini, energetska kriza in reakcija centralnih bank na najvišjo inflacijo v zadnjih 40 letih, je trge delnic in obveznic pognalo močno navzdol, kar se je pokazalo tudi na donosnosti pokojninskih skladov.

Zajamčena podsklada v upravljanju Modre, v katerih praviloma varčujejo varčevalci tik pred upokojitvijo, sta kljub konservativnim naložbam letos do konca meseca septembra izgubila že 7,76 odstotka (Zajamčeni podsklad javnih uslužbencev) in 8,03 odstotka (Modri zajamčeni podsklad).

Gre za enega večjih padcev v zgodovini pokojninskih skladov v tako kratkem obdobju, zato se varčevalci v času upokojevanja upravičeno sprašujejo, kako postopati, da bi si zagotovili najboljši možni varčevalni rezultat.

Je torej smiselno v takem trenutku s trenutno nižjo vrednostjo privarčevanih sredstev kupiti pokojninsko rento ali je morda bolje malo počakati, da se tržne razmere umirijo?

Nihanja na trgih kapitala so pričakovana

Ker so nihanja na trgih kapitala pričakovana in trgi tudi v preteklosti niso bili imuni na večja nihanja, nam del odgovora ponuja zgodovina sama. V bližnji preteklosti sta se zgodili dve podobni epizodi, ko so trgi močno zanihali navzdol. Prva je bila velika finančna kriza, ki se je začela v letu 2008, druga pa je bil izbruh covida v letu 2020. Obe epizodi nam ponujata morebitni odgovor na vprašanje, koliko časa utegne trajati, da se trgi stabilizirajo in ponovno pridobijo izgubljene donose.

Zgodovinski pogled na razmere

2020

Spomladi 2020 je izbruhnila pandemija covid. Zaradi ukrepov oblasti, namenjenih zamejitvi širjenja bolezni, se je močno zmanjšala gospodarska aktivnost in tečaji delnic so strmoglavili. Modri zajamčeni podsklad je v mesecu februarju 2020 izgubil 0,79, v mesecu aprilu pa visokih 4,05 odstotka vrednosti. Podobno je izgubil tudi Zajamčeni podsklad javnih uslužbencev. Že v mesecu aprilu je sledil močan odboj navzgor in vrednost obeh podskladov se je do konca leta povzpela nad vrednost iz začetka leta 2020.

Nauk zgodbe Opisani primer pokaže, da se je v prvi polovici leta 2020 malo potrpežljivosti izplačalo. Varčevalci, ki so se upokojili v mesecih, ko so finančni trgi dosegali najnižje vrednosti, bi ob nakupu rente v najslabših mesecih leta 2020 izgubili nekaj vrednosti. Tisti, ki so z nakupom rente počakali, se prej kot v letu dni po izbruhu pandemije lahko kupili rento, ki je bila celo višja kot pred šokom, ki se je zgodil na trgih spomladi leta 2020.

2008-2010

Velika finančna kriza in kasneje še gospodarska kriza, ki je se začela jeseni 2008 s propadom banke Lehman Brothers je bila, z vidika odziva na trgih kapitala, bistveno bolj boleča in dolgotrajnejša.

Takratna vrednost Modrega zajamčenega podsklada (takrat še Kapitalskega vzajemnega pokojninskega sklada, ki je predhodnik Modrega zajamčenega podsklada) je v letu 2008 padla za izjemno visokih 12,18 odstotka. Vrednost delnic se je v povprečju (kot jo meri MSCI svetovni indeks v evrih) od časa pred zlomom banke Lehman Brothers do najnižje vrednosti, ki jo je indeks dosegel marca 2009 znižala za 40 odstotkov.

Kljub gospodarski krizi, ki smo jo takrat primerjali celo z veliko gospodarsko depresijo iz tridesetih let prejšnjega stoletja, se je vrednost Modrega zajamčenega podsklada v letu 2009 zvišala za 8,57 odstotka. Vrednost privarčevanih sredstev se je tako od začetka 2008 do konca leta 2009 znižala »le« še za 4,6 odstotka.

V letu 2010 je sledila dodatna rast vrednosti, ki je znašala 4,39 odstotka. Če prejšnjemu izračunu prištejemo še donosnost, doseženo v letu 2010, je bila vrednost sredstev konec leta 2010 »le« še 0,5 odstotka nižja kot v letu 2008 pred nastopom krize.

V tem primeru je varčevalec sicer potreboval nekoliko več potrpežljivosti kot leta 2020, pa vendarle se je potrpežljivost tudi v tem primeru izplačala.

Potrpežljivost vlagateljev se navadno izplača, a previdnost ni odveč.

Razmere v 2022 in nakup pokojninske rente

Iz zgoraj opisanega lahko izpeljemo analogijo in jo preslikamo na razmere, ki smo jim priča danes.

Ker so kapitalski trgi nepredvidljivi in njihovega gibanja ne moremo zanesljivo napovedovati, je vseeno na mestu nekaj več previdnosti. Težko napovemo, kdaj si bodo kapitalski trgi izgubljeno vrednost povrnili, lahko pa s precej veliko verjetnostjo napovemo, da si jo bodo.

Zajamčena donosnost predstavlja varovalko pred velikimi izgubami.

Dejstvo, da zajamčena podsklada varčevalcem zagotavljata zajamčeno donosnost, še dodatno podpira trditev, da se izplača nekoliko počakati z nakupom rente. Zajamčena donosnost zagotavlja, da vrednost, ki bo varčevalcu izplačana (oz. bo na voljo za nakup pokojninske rente), ne bo padla pod določeno (zajamčeno) vrednost. V primeru, da se torej trendi na kapitalskih trgih še daljši čas ne obrnejo, bo varčevalcu pripadla najmanj zajamčena vrednost sredstev. V primeru, da se trendi obrnejo navzgor, pa bo imel za nakup pokojninske rente na voljo višji znesek, kot bi ga imel danes.