Negativne razmere na finančnih trgih se nadaljujejo

Zaradi visoke inflacije in ukrepov centralnih bank, delniški in obvezniški trgi mesec maj zaključili v negativnih številkah.

MSCI svetovni indeks delnic (v evrih) se je v znižal za 1,68 odstotka. Vrednost ameriškega dolarja je glede na euro upadla za 1,77 odstotka.

Zaradi podatkov o visoki inflaciji in napovedi centralnih bank o zviševanju obrestnih mer, so se znižale tudi cene obveznic. Kriterijski indeks evropskih državnih obveznic se je v maju znižal za 1,84 odstotkov, kriterijski indeks evropskih podjetniških obveznic z investicijsko bonitetno oceno se je znižal za 1,23 odstotkov.

Delniški trgi negativno

Cene delnic tehnoloških podjetij iz ameriškega indeksa Nasdaq so se v lokalni valuti znižale za 2 odstotka, širši indeks S&P 500 pa je mesec maj končal nevtralno. Vrednost ameriškega dolarja se je v maju znižala za 1,77 odstotka.

Negativno je zaključil tudi indeks delnic slovenskih podjetij, vrednost SBITOP se je v maju znižala za 2,2 odstotka.

Na gibanje cen delnic so vplivale informacije o geopolitičnih tveganjih zaradi vojne v Ukrajini in nadaljevanju politike ničelne tolerance do pandemije Covid na Kitajskem, ki povzročata ponudbene šoke in inflacijo.

Inflacija na rekordnih ravneh

Medletna inflacija na evrskem območju je maja znašala 8,1 odstotka, kar je 0,7 odstotne točke več kot aprila, mesečna inflacija je bila maja 0,8 odstotkov.

K inflaciji na letni ravni so tudi maja največ pripomogle cene energije, ki so na letni ravni zrasle za 39,2 odstotka. Hrana, alkohol in tobačni izdelki so se maja na letni ravni podražili za 7,5 odstotkov, neenergetski industrijski izdelki za 4,2 odstotka, storitve pa za 3,5 odstotkov.

Temeljna inflacija, ki ne upošteva cen energije, hrane, alkohola in tobačnih izdelkov, je bila maja na evrskem območju na letni ravni 3,8 odstotkov.

V Združenih državah Amerike je bila aprilska inflacija na letni ravni 8,3 odstotkov, temeljna inflacija pa kar 6,2 odstotka.

Politike centralnih bank

Centralne banke so letos začele zaostrovati denarno politiko. Ameriška centralna banka je že v mesecu marcu dvignila temeljno obrestno mero za 0,25 odstotkov, v maju pa še za 0,5 odstotkov. Za letos napovedujejo še dva dviga po 0,5 odstotkov in krčenje bilance.

Predsednica Evropske centralne banke je že v marcu napovedala, da bodo denarno politiko zaostrili bolj pospešeno. Konec marca so opustili program odkupov obveznic PEPP, ki je bil uveden zaradi pandemije Covid.

Zaradi visoke inflacije so napovedali možnost prvega dviga temeljne obrestne mere na seji Evropske centralne banke v juliju in izhod iz negativne obrestne mere konec septembra letos.

Donosnosti evropskih obveznic negativne

Kriterijski indeks evropskih državnih obveznic se je v maju znižal za 1,84 odstotkov, kriterijski indeks evropskih podjetniških obveznic z investicijsko bonitetno oceno se je znižal za 1,23 odstotkov.

Glavni razlogi za znižanja cen obveznic so zaostrovanja denarnih politik centralnih bank.

Varčevanje v pokojninskih skladih Modre

Poslovanje vzajemnih pokojninskih skladov je močno povezano z dogajanjem na finančnih trgih, zato lahko vrednost enote premoženja kot tudi mesečna donosnost včasih močno zanihata. Na dolgi rok pa so pričakovane donosnosti pokojninskega sklada življenjskega cikla pozitivne, zato velja vztrajati na dolgoročno začrtani varčevalni poti.

Rezultati poslovanja v maju

Dinamični podsklad javnih uslužbencev je v maju izgubil 2,15 odstotkov, Modri dinamični podsklad je izgubil 2,19 odstotkov.

Preudarni podsklad javnih uslužbencev je izgubil 1,77 odstotkov, Modri preudarni podsklad se je znižal za 1,75 odstotkov.

Zajamčena podsklada sta ustvarila rahlo negativne donose. Zajamčeni podsklad javnih uslužbencev je izgubil 0,76 odstotkov, Modri zajamčeni podsklad pa je izgubil 0,78 odstotkov.

Na varčevanje v pokojninskih skladih danes lahko gledamo tudi kot priložnost.

Morda je ravno zdaj pravi trenutek za začetek varčevanja v skladih. Vrednost enote premoženja je trenutno nižja zaradi negativnih razmer na finančnih trgih. Zato lahko na varčevanje v pokojninskih skladih danes gledamo tudi kot priložnost, da z vplačano premijo kupimo več enot premoženja, ki bo dolgoročno gledano pridobila na vrednosti, ko se bodo razmere umirile.