Obvestilo o zaključenem postopku pripojitve sklada KVPS k zajamčenemu podskladu MKPS
Piše: Miha Žejn, CFA

Razpršitev naložb pri upravljanju vzajemnih pokojninskih skladov

Eno izmed osnovnih vodil pri vlaganju sredstev v vrednostne papirje je zasledovanje razpršenosti naložb. Že stara ljudska modrost pravi, da moder gospodar ne nosi vseh jajc v eni košari in podobnega načela se moramo držati tudi pri investiranju sredstev.

Vrste tveganj

Za razumevanje teme je najprej treba opredeliti vrste tveganj, ki so povezana z investiranjem sredstev v posamezno naložbo. Tveganja so lahko sistematična ali nesistematična. Že iz samega poimenovanja lahko razberemo, da je sistematično tveganje povezano s celotnim »sistemom«, kar pomeni z gospodarskimi, političnimi in drugimi splošnimi razmerami, ki vplivajo na preučevano naložbo. Nesistematično tveganje pa je tveganje, povezano s konkretno naložbo.

Primer nesistematičnega tveganja: Če podjetju Krka, d. d., pogori tovarna, to nima bistvenega vpliva na poslovanje družbe Lek, d. d.

Seštevek sistematičnega in nesistematičnega tveganja je celotno tveganje naložbe. Ker se nesistematično tveganje nanaša le na posamezno naložbo, to lastnost s pridom izkoriščamo za zniževanje skupne ravni tveganja portfelja več vrednostih papirjev. Nesistematično tveganje med posameznimi naložbami ni popolnoma enako, zato lahko s kombinacijo primernih naložb znižamo raven nesistematičnega tveganja portfelja. Od celotnega tveganja ostane le sistematično tveganje.

Primer sistematičnega tveganja: Če pride do visoke inflacije v državi, to vpliva na vse subjekte v državi, torej tudi na naše naložbe.

Razpršitev naložb

V praksi pri presoji specifičnega tveganja uporabljamo korelacije med posameznimi vrednostnimi papirji. S kombiniranjem vrednostnih papirjev, ki niso popolnoma korelirani lahko znižamo nesistematično tveganje. Smiselna je tako geografska, kot tudi panožna razpršitev naložb.

Če razpršimo naložbe globalno, nas na primer ne bo bistveno prizadel izreden dogodek v eni izmed držav, v katero investiramo. Podobno velja za panoge. Zaradi različnih dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost podjetij v posameznih panogah, je smotrno razpršiti naložbe v več gospodarskih panog saj na ta način zagotovimo, da portfelja naložb negativni razvoj v eni panogi ne bo bistveno prizadel.

Smotrno je razpršiti naložbe v več gospodarskih panog saj na ta način zagotovimo, da portfelja naložb negativni razvoj v eni panogi ne bo bistveno prizadel.

Sistematično tveganje je tveganje, ki ga ima dobro razpršen portfelj in ga ni več moč znižati z dodatno razpršitvijo naložb. Pri naložbah pokojninskih skladov je princip razpršitve še posebno pomemben, saj je namen prevzemati v čim večji meri le sistematično tveganje in ne tudi neželenega nesistematičnega. Ob predpostavki skoraj popolnoma učinkovitih trgov kapitala namreč investitor ni nagrajen za sprejemanje nesistematičnega tveganja. V današnjem močno globaliziranem svetu pa za redko kateri trg kapitala lahko utemeljeno predpostavimo njegovo neučinkovitost. Dodatna prednost je še, da je razpršitev brezplačna in v ekonomski znanosti praktično edini primer t.i. »free luncha«.

Upravljanje z naložbami

Pri upravljanju pokojninskih skladov smo zaradi navedenih dejstev večinoma usmerjeni v investiranje v široko razpršene indeksne in druge sklade, ki za zelo nizko ceno zagotavljajo skoraj popolno odpravo nesistematičnega tveganja in prevzemanje le sistematičnega tveganja.

Ko govorimo o sistematičnem tveganju je treba poudariti, da ima beseda »tveganje« negativen prizvok, čeprav temu ni nujno tako. Dejstvo namreč je, da zaradi osnovnega odnosa med tveganjem in zahtevano donosnostjo, sistematično tveganje prinaša potencialno dodatno donosnost nad manj tveganimi oblikami naložb (npr.: državnimi obveznicami). Z drugimi besedami lahko zapišemo, da dodatno prevzeto tveganje zahteva dodatno pričakovano donosnost. V strokovnem žargonu dodatno zahtevano donosnost, ki je zahtevana za bolj tvegane naložbe, imenujemo premija za tržno tveganje. V sami osnovi je definirana kot razlika donosnosti med zahtevano donosnostjo tveganih naložb (na primer delnic) in netveganih naložb (na primer državnih obveznic).

Sistematično tveganje prinaša potencialno dodatno donosnost nad manj tveganimi oblikami naložb.

Čeprav smo imeli v prispevku do sedaj v mislih predvsem delniške naložbe, pa je treba dodati, da načela razpršitve naložb veljajo tudi za druge naložbene razrede. Državne ali podjetniške obveznice ravno tako nosijo nesistematično tveganje in zato je treba tudi te naložbe ustrezno razpršiti. Še več, načelo razpršenosti velja tudi za bančne depozite, kjer je smotrno depozite pri bankah razpršiti med čim več bank. Na tak način smo na varni strani v primeru težav v eni izmed bank. Verjetnost, da bi prišlo do težav v večih bankah hkrati pa je zelo nizka.

Za zaključek …

Zaključimo lahko, da je stara ljudska modrost, za sicer kompleksnejše procese investicijskega odločanja, zelo uporabna in ji je nujno slediti.

Ne nosi vseh jajc v isti košari.