V septembru nihajnost na kapitalskih trgih zaradi povišane inflacije

Mesec september je prinesel nihajnost in negativne donose na kapitalskih trgih, in sicer zaradi povišanega tveganja, da se bo visoka stopnja inflacije, kot posledica rasti cen surovin in energentov, nadaljevala.

Na delnicah korekcija navzdol

Delnice, kot jih meri MSCI svetovni indeks (v evrih), so v mesecu septembru izgubile 2,5 odstotka vrednosti. Največji padec se je zgodil pri indeksu ameriških tehnoloških podjetij NASDAQ (-5,3 %), kjer so vrednotenja delnic najvišja in so zato cene delnic zelo občutljive na pričakovane spremembe obrestnih mer.

Vpliv inflacije na trge

Objave visokih stopenj inflacije v Evropi in ZDA, ocene, da bi povišane stopnje inflacije lahko ostale dalj časa, informacije o težavah enega največjih nepremičninskih podjetij Evergrande na Kitajskem ter napovedi nekaterih podjetij, da bodo zaradi pomanjkanja polprevodnikov in nekaterih surovin začasno ustavila proizvodnjo (avtomobilska industrija) so pri investitorjih povzročile znižano nagnjenost k tveganju.

Na višjo stopnjo inflacije vplivajo visoke rasti cen energije, surovin in transporta.

Denarna politika centralnih bank

Zaradi visoke likvidnosti udeležencev na finančnih trgih in ker večina centralnih bank še vedno vodi stimulativno denarno politiko, ni pričakovati večjih korekcij.

Ameriški dolar je proti evru v mesecu avgustu pridobil 2 odstotka vrednosti, zlasti zaradi ocene, da bi lahko ameriška centralna banka (FED) prva začela dvigovati obrestno mero.

Evropske obveznice z negativnimi donosi

Evropske državne obveznice so v septembru izgubile 1,2 odstotka, evropske podjetniške obveznice z investicijsko bonitetno oceno so izgubile 0,64 odstotka. Višja zahtevana donosnost na obveznicah je posledica gospodarskega okrevanja po pandemiji in ocen o višjih nominalnih obrestnih merah.

Cene surovin in energentov navzgor

V mesecu septembru so se močno zvišale cene surovin in energentov. Bloombergov indeks surovin je pridobil 4,9 %, cena surove nafte se je dvignila za 9,4 %, cena zemeljskega plina pa kar za 34 %.

Pokojninski skladi Modre

Zaradi opisanih razmer na kapitalskih trgih, so se tudi pokojninski skladi v upravljanju Modre v mesecu septembru odrezali nekoliko slabše. Kljub temu pa letošnje donosnosti pokojninskih skladov v upravljanju Modre ostajajo zelo visoke. Korekcije kažejo na prilagajanje finančnih udeležencev na nove informacije na finančnih trgih.

Varčevanje v pokojninskih skladih je tek na dolge proge

V septembru so vsi podskladi v upravljanju Modre zabeležili negativne donosnosti. Dinamični podsklad javnih uslužbencev je izgubil 1,8 odstotka, Modri dinamični podsklad 1,85 odstotka. Preudarni podsklad javnih uslužbencev se je izgubil 1,4 odstotka, Modri preudarni podsklad pa 1,34 odstotka. Tudi oba zajamčena podsklada sta ustvarila negativne donose, -0,48 odstotka Zajamčeni podsklad javnih uslužbencev in -0,52 odstotka Modri zajamčeni podsklad.

Varčevanje v pokojninskih skladih je tek na dolge proge, zato kratkotrajni pretresi na trgu ne vplivajo na dolgoročno doseganje donosnosti. Starejši, ki imajo do upokojitve manj časa, pa imajo privarčevana sredstva na varnem, saj jim zajamčeni podsklad zagotavlja zajamčeno donosnost.

Več o poslovanju pokojninskih skladov