Piše: Miha Žejn, CFA

Začetek 2020: Pestro dogajanje v svetu in vpliv na finančne trge

Leto 2019 je bilo z vidika naložb in upravljanja premoženja zelo uspešno. Govorimo lahko o enem najbolj donosnih let, v katerem so bile daleč presežena pričakovanja povprečnih letnih donosov. Dobri donosi pa so tudi rezultat primerne razpršenosti naložb in preudarnega razmerja med donosnostjo in varnostjo.

Leto se ni začelo pozitivno …

Po izjemno uspešnem letu 2019, se je leto 2020 začelo nekoliko manj pozitivno.

Že v začetku leta, je novica o ameriškem napadu na iranskega generala Solejmanija, pretresla trge kapitala. Novica je na trgih sprožila manjšo razprodajo, saj so se investitorji zbali, da utegne tako dejanje močneje zamajati ravnotežje na svetovnem geopolitičnem zemljevidu.

Kljub začetnem pretresu so se razmere relativno hitro umirile in na kapitalske trge se je vrnilo pozitivno razpoloženje. A ne za dolgo.

Corona virus in vpliv na finančne trge

Že v drugi polovici januarja, ko so se mediji razpisali o širjenju corona virusa, je pozitivno razpoloženje hitro splahnelo.

Tovrstne epidemije so zagotovo dejavnik, ki poleg grožnje zdravju človeka, vplivajo tudi na gospodarsko aktivnost in s tem na cene finančnih instrumentov na trgih kapitala. Novice o širjenju virusa so se manifestirale v drugi polovici januarja in cene delnic so mesec zaključile skoraj na izhodišču. Svetovni indeks, merjeno v evrih, je v mesecu januarju dosegel donosnost v višini 0,7 odstotka.

Pozitivni vpliv na cene obveznic

Negotovost, ki sta jo prinesla opisana dogodka, je bila voda na mlin cene obveznic. Investitorji so se zaradi negotovosti preselili v manj tvegane naložbe in indeks evropskih državnih obveznic je v mesecu januarju pridobil 2,5 odstotka, indeks evropskih podjetniških obveznic z investicijsko bonitetno oceno pa 1,2 odstotka.

Vpliv na poslovanje pokojninskih skladov

V opisanih razmerah sta najvišjo donosnost dosegla oba zajamčena podsklada, saj sta njuna portfelja najbolj izpostavljena do obveznic. Njuna donosnost v januarju je znašala 0,69 % (Zajamčeni podsklad javnih uslužbencev) oz. 0,74 % (Modri zajamčeni podsklad).

Ker sta portfelja preudarnih podskladov bolj izpostavljena do delnic in manj do obveznic, sta preudarna podsklada dosegla nižje donosnosti. Preudarni podsklad javnih uslužbencev je v januarju dosegel 0,33 %, Modri preudarni podsklad pa 0,34 % donosnost. Še nižjo donosnost sta zabeležila dinamična podsklada, katerih portfelj sestavlja najvišji odstotek delniških naložb. Dinamični podsklad javnih uslužbencev je v januarju dosegel 0,21 %, Modri dinamični podsklad pa -0,11 % donos.

Več o dogajanju na trgu v preteklem obdobju si lahko preberete med prispevki upravljavcev pokojninskih skladov.