Alternativne naložbe vse pogosteje v portfeljih pokojninskih skladov

Pokojninski skladi Modre zavarovalnice so bili eni prvih slovenskih institucionalnih vlagateljev, ki so začeli vlagati v tovrstne naložbe. Alternativne naložbe so vse tiste naložbe, ki vsebinsko niso delnice, obveznice ali instrumenti denarnega trga, torej standardizirani finančni inštrumenti.

Kaj sploh so alternativne naložbe?

1. skladi zasebnega kapitala (PE), skladi zasebnega dolga (PD), mezzanine skladi,
2. nepremičnine in nepremičninski skladi (na primer REIT),
3. infrastrukturni skladi,
4. surovine in surovinski skladi (na primer plemenite kovine, nafta, hlodovina, voda …),
5. zbirateljski predmeti,
6. odkup terjatev in
7. druge naložbe, kakršna je na primer odkup presežkov ladijskega tovora.

Skladi zasebnega kapitala postali najdonosnejši naložbeni razred

Skladi zasebnega kapitala so v prejšnjem desetletju presegli donosnost delnic in postali najdonosnejši naložbeni razred. Ko so v letih 2001 in 2008 delniške naložbe strmoglavile, so alternativne naložbe pokazale zavidljivo lastnost. Analiza iz leta 2009 pokaže, da je vrednost delnic na letni ravni upadla za 40 do 50 odstotkov, medtem, ko so skladi zasebnega kapitala v povprečju izgubili polovico manj, skladi mezzanine kapitala pa le dva odstotka vrednosti.

Kako poteka proces vlaganja v alternativne naložbe

Upravljavec alternativnega sklada najprej pripravi dokumentacijo sklada, v kateri določi naložbeno politiko, odnose med upravljavcem in vlagateljem, pravni režim sklada ter stroške, ki bremenijo sklad. Sledi faza zbiranja zavez vlagateljev. Če so bili upravljavci pri trženju sklada uspešni, ustanovijo sklad in začnejo iskati in analizirati naložbe, ki jih nato uvrstijo v svoj portfelj. Pred vsakim vstopom v naložbo, vpokličejo ustrezni del zavezanega kapitala. Fazi vlaganja sledi obdobje dezinvestiranja, v katerem podjetja prestrukturirajo in prodajo naložbe ter tako ustvarijo donosnost.

Tipično trajanje cikla alternativne naložbe se giblje od sedem let pri skladih zasebnega kapitala do 20 let in več pri infrastrukturnih projektih. V začetni fazi delovanja so stroški sklada mnogo višji od prihodkov iz prodaj naložb, zaradi česar skladi dosegajo negativne donosnosti. Ko se faza vlaganja prevesi v fazo prodaje, pa lahko pričakujemo pozitivne donosnosti.

Pokojninski skladi Modre zavarovalnice bodo počasi povečevali delež alternativnih naložb

V Modri zavarovalnici zadnji dve leti veliko pozornosti posvečamo pravilni analizi in izboru alternativnih naložb. Njihovo ustrezno razpršenost dosežemo z naložbami v različne profile tveganosti, podzvrsti, upravljavcev in različnimi ročnostmi. Skrbno preverimo upravljavske ekipe proučevanih skladov, izkušenost, stabilnost in etičnost njihovega ravnanja. Preverimo tudi, kako so interesi upravljavca usklajeni z interesi vlagateljev, kakšne upravljavske pravice pripadajo pokojninskemu skladu in ali je poslovanje sklada dovolj pregledno in revidirano pri uglednih revizorskih hišah.

Kljub mnogim prednostim alternativnih naložb ne gre pričakovati, da bi ta naložbeni razred predstavljal glavnino naložb pokojninskih skladov. Trenutno imajo pokojninski skladi Modre investiranih v alternativne naložbe nekaj odstotkov portfelja, pričakujemo pa, da se bo ta delež v prihodnje počasi povečal.

Po zadnjih podatkih OECD tuji pokojninski skladi v alternativne naložbe investirajo precej več, in sicer posredno ali neposredno okrog 12 do 13 odstotkov portfelja, nekateri skladi celo več.

Tveganje zasebnih vlagateljev

V zadnjih letih so alternativne naložbe postale precej dostopnejše tudi za zasebne vlagatelje. Zanje so bila zahtevana minimalna vplačila pred leti precej višja kot zdaj, ko so tako strukture produktov kot vstopni pragi primerni tudi za zasebne vlagatelje. Je pa izbira posamezne alternativne naložbe za povprečnega zasebnega vlagatelja zelo zahtevna naloga. Redno spremljanje finančnih trgov in dobro poznavanje posamezne naložbe sta namreč nujna pogoja za uspešno plemenitenje sredstev. Posameznik, ki želi optimizirati svoj portfelj, mora razpršiti tudi alternativne naložbe oziroma imeti strategijo umestitve navedenega naložbenega razreda v druge manj tvegane naložbene razrede. Za povprečnega zasebnega vlagatelja je verjetno bolje, da svoj denar zaupa preverjenim in pooblaščenim institucijam, ki finančne trge dnevno spremljamo, jih analiziramo ter tako zagotavljamo višjo varnost prihrankov.