NOVO pri Modri: Omogočamo sklenitev zavarovanja pravne zaščite ARAG
Piše: Miha Žejn, CFA

Padec na borzah – priložnost za vlagatelje

V tako turbulentnih časih kot smo jim priča sedaj, mnoge izmed nas zgrabi strah, morda celo panika, zato se dogaja, da posežemo tudi po zelo napačnih, iracionalnih naložbenih odločitvah.

Menjati podsklad ali ne?

Neizpodbitno dejstvo, ki je znano v tem trenutku je, da bodo donosnosti vseh podskladov visoko negativne. Najbolj negativne bodo donosnosti dinamičnih podskladov, najmanj negativne zajamčenih podskladov. Mnogo naših varčevalcev se zato v tem trenutku sprašuje, ali je smiselno sredstva »premakniti« v manj tvegan podsklad. Odgovor je najverjetneje ne.

Je smiselno in racionalno sredstva takoj »premakniti« v manj tvegan podsklad? Odgovor je najverjetneje ne.

Dolgoročnost varčevalnega produkta je pomemben dejavnik pri odločanju

Pri pokojninskem varčevanju gre za izrazito dolgoročno varčevanje, na katerega kratkoročna nihanja (pa četudi so ta zelo visoka) bistveno ne vplivajo.

V času, ko padajo vrednosti na finančnih trgih, pada tudi vrednost enot premoženja pokojninskih skladov. Zato lahko in s tekočimi vplačili v sklad enote premoženja kupimo po nižjih cenah. Za isti znesek tako dobite več enot sklada.

Padanje finančnih trgov predstavlja priložnost, da z enakim zneskom kupite večje število enot premoženja. Ko se bodo trgi pobrali, bo lahko znesek privarčevanih sredstev močno narasel.

Vpliv COVID-19 na dolgoletne povprečne donosnosti skladov

Pri analiziranju finančnih trgov in izdelovanju izračunov so vedno upoštevana/zajeta tudi pretekla krizna obdobja, ko so cene predvsem tveganih naložb močno padle (npr. zlom finančnih trgov leta 2008). Zato navadno govorimo o dolgoletnih povprečnih letnih donosnostih skladov. Te se zaradi trenutne krize ne spreminjajo, zato ostaja matematično izračunana optimalna sestava portfeljev nespremenjena.

Trenutna kriza ne vpliva na dolgoletne povprečne donosnosti skladov, zato naložbena struktura skladov ostaja nespremenjena.

Že pred izbruhom pandemije je bil »denar rekordno poceni«. Po izbruhu pa so praktično vse centralne banka še dodatno sprostile monetarno politiko. Zato sklepamo, da bo potem, ko bo najhujša panika mimo in bodo razmere pod nadzorom, ta denar iskal donosne naložbe. Tečaji bi se morali popraviti.

Stanje se bo normaliziralo

Trenutno smo priča turbulentnemu obdobju, ki nam kratkoročno sicer lahko prinese še dodaten padec vrednosti naložb, vendar lahko kljub vsemu utemeljeno pričakujemo, da se bo stanje v gospodarstvu in na kapitalskih trgih ob izdatni pomoči centralnih bank normaliziralo, čim se širjenje virusa omeji.

Odločitev za menjavo podsklada je v tem trenutku čustvena odločitev in ne temelji na racionalni presoji posameznika.

Nasvet: Zasledujte dolgoročne cilje

Ključno je, da imamo pred očmi dolgoročen cilj, ki je maksimalna vrednost privarčevanih sredstev ob upokojitvi. Za vse, ki smo od tega trenutka dovolj oddaljeni od dneva upokojitve, razlogov za preplah ni.

Varčevalci, ki se bližajo upokojitvi, pa imajo sredstva ustrezno zaščitena z zajamčeno donosnostjo, zato je tudi zanje preplah odveč.

Zaradi vsega navedenega ocenjujemo, da je menjava iz bolj v manj tvegan podsklad v tem trenutku iracionalna naložbena odločitev. Kriza na kapitalskih trgih, ki jo je sprožila širitev korona virusa, bo minila, najverjetneje v roku nekaj mesecev. Povsem človeško pa je, da je naše potrpljenje v teh časih močno na preizkušnji. Zato bodimo strpni in ne sprejemajmo odločitev, ki bi bile impulzivne ali celo špekulativne.