Rast delniških trgov tudi v aprilu

Tudi mesec april je postregel z rastjo delniških trgov. Rast sicer ni bila tako močna kot v mesecu marcu, vendar so delnice, kot jih meri MSCI svetovni indeks v evrih še vedno pridobile povsem solidna 2,2 odstotka.

Najvišjo rast so ponovno zabeležile ameriške delnice, ki so v povprečju pridobile 2,8 odstotka, še več je pridobil indeks ameriških tehnoloških podjetij Nasdaq, in sicer kar 3 odstotke. Evropske delnice so se v povprečju podražile za 1,6 odstotka, tečaji delnic t. i. trgov v razvoju pa se niso spremenili.

Najvišjo rast so ponovno zabeležile ameriške delnice, v povprečju kar 2,8 %.

Izjemna podražitev surovin

Med panogami so bile v mesecu aprilu v ospredju materiali, informacijska tehnologija in ciklične potrošne dobrine. Panoga materiali je bila v ospredju zaradi izjemne podražitve surovin, ki se sicer dražijo že celotno letošnje leto.

Najslabše se je izkazala panoga energije, sledila ji je panoga netrajnih potrošnih dobrih.

Tečaji delnic na rekordno visokih vrednostih

V mesecu aprilu so bile v središču pozornosti predvsem objave rezultatov poslovanja za prvo četrtletje letošnjega leta. V povprečju so bili rezultati dobri, celo precej nad pričakovanji, vendar to ni bilo dovolj za večjo rast tečajev. Na tem mestu je seveda treba poudariti, da so tečaji delnic na rekordno visokih vrednostih.

Objavljeni rezultati poslovanja v aprilu so bili nad pričakovanji.

Trend rasti dolgoročnih obrestnih mer se nadaljuje

Še naprej se je nadaljeval trend rasti dolgoročnih obrestnih mer. 10-letna nemška državna obveznica je dosegla najvišjo donosnost po marcu 2020. Še vedno pa ostaja v negativnem območju.

Donosnost obveznic ostaja v negativnem območju.

Posledično je naložbeni razred državnih obveznic v mesecu aprilu zabeležil negativno donosnost v višini 1,1 odstotka. Bolje so se odrezale podjetniške obveznice, katerih vrednost se v mesecu aprilu ni spremenila.

Solidno poslovanje pokojninskih skladov Modre

Najvišje donosnosti sta ponovno zabeležila dinamična podsklada, Modri dinamični podsklad 1,2 odstotka, Dinamični podsklad javnih uslužbencev pa 1,3 odstotka.

Modri preudarni podsklad je dosegel donosnost v višini 0,7 odstotka, enako pa tudi Preudarni podsklad javnih uslužbencev.

Zaradi padca vrednosti državnih obveznic in ničelne donosnosti podjetniških obveznic, sta zajamčena podsklada dosegla le minimalno pozitivne donosnosti. Oba zajamčena podsklada sta dosegla donosnost v višini 0,04 odstotka.