Finančni trgi februarja v negativnih številkah – Močan vpliv vojne v Ukrajini

V februarju 2022 je večina naložbenih instrumentov ustvarila negativne donose. MSCI svetovni indeks delnic (v evrih) se je v znižal za 2,84 %, kriterijski indeks evropskih državnih obveznic se je znižal za 1,95 odstotka, kriterijski indeks evropskih podjetniških obveznic z investicijsko bonitetno oceno pa se je znižal za 2,51 odstotka.

Hkrati so se v februarju 2022 zvišale cene surovin in energentov ter cena zlata. Bloombergov indeks surovin je pridobil 6,2 %, zlato pa je porastlo za 5,9 %.

Delniški trgi v rdečih številkah

Delnice, kot jih meri MSCI svetovni indeks (v evrih), so v mesecu februarju letos izgubile 2,84 odstotka vrednosti. Delnice ameriških podjetij iz indeksa S&P 500 so v februarju izgubile 3,14 %, delnice iz indeksa tehnoloških podjetij Nasdaq so izgubile 3,43 %, delnice evropskih podjetij iz indeksa Europe 600 pa 3,36 %. Indeks najboljših slovenskih podjetij SBITOP se je v februarju 2022 znižal za 10,1 %.

Na gibanje cen delnic so v začetku meseca februarja negativno vplivale napovedi centralnih bank o nadaljnjih zaostrovanjih denarne politike, od ruskega napada na Ukrajino, pa je delniški trg dodatno pretresel strah pred posledicami vojne in sankcij proti Rusiji.

Strah in splošen upad cen delnic zaradi vojne se v marcu nadaljujeta, zlasti pri podjetjih, ki v večji meri poslujejo z Rusijo ali Ukrajino. Opaziti je vse obsežnejše posledice sankcij, ki so prizadele obe vpleteni strani.

Za nadaljnje borzno gibanje bo ključnega pomena, kako dolgo bo vojna trajala – čim daljša bo, hujše bodo posledice za vse vpletene, tako po človeški plati kot tudi vojaški in gospodarski.

Vrednost ameriškega dolarja se je glede na evro v mesecu februarju zvišala za 0,13 odstotka, saj se dolar razume kot »varno pribežališče«. Znižale so se vrednosti valut tistih držav, ki so bolj povezane z vojno v Ukrajini. Vrednost ruskega rublja se je glede na evro v februarju znižala za 26 odstotkov, v marcu pa se padanje vrednosti še nadaljuje.

Rast cen surovin in energentov se nadaljuje

V mesecu februarju 2022 je Bloombergov indeks surovin pridobil 6,2 %. Cena surove nafte se je zvišala za 8,6 %. Cena zemeljskega plina na nizozemski borzi pa se je zvišala za 11,4 %. Pričakovati je namreč otežene ali celo prekinjene dobave nafte in plina iz Rusije v Evropo.

Rastle so tudi cene industrijskih kovin in zlata (+5,9 %) ter kmetijskih pridelkov. Cena pšenice se je februarja na borzi zvišala za 21,9 %. Ukrajina in Rusija namreč predstavljata kar 1/3 svetovnega izvoza pšenice. Ukrajina je sicer izvoznica še drugih kmetijskih surovin kot je sončnično olje (največja svetovna izvoznica), koruza, krompir…

Pomen politike centralnih bank

Centralne banke imajo pred seboj težko nalogo, da zagotovijo cenovno stabilnost in gospodarsko rast.

Zaradi visoke inflacije so centralne banke v januarju letos napovedale zaostrovanje denarnih politik. Ponudbeni šok zaradi vojne v Ukrajini in sankcij pa lahko pripelje do stagflacije, ki pomeni stagnacijo gospodarske rasti in visoko inflacijo.

V mesecu marcu bosta zasedali evropska in ameriška centralna banka. Investitorji pričakujejo, da bosta centralni banki nekoliko omilili zaostrovanje denarne politike.

Donosnosti evropskih državnih in podjetniških obveznic negativne

Kriterijski indeks evropskih državnih obveznic se je v februarju znižal za 1,95 odstotka, kriterijski indeks evropskih podjetniških obveznic z investicijsko bonitetno oceno se je znižal za 2,51 odstotka.

Glavni razlogi za znižanja cen obveznic so že omenjene napovedi zaostrovanja denarnih politik centralnih bank zaradi visoke inflacije in višja geopolitična tveganja zaradi vojne v Ukrajini.

Poslovanje pokojninskih skladov Modre v februarju

V opisanih razmerah so tudi pokojninski skladi v upravljanju Modre zabeležili negativne mesečne donosnosti.

Dinamični podsklad javnih uslužbencev je v februarju izgubil 2,29 odstotka, Modri dinamični podsklad 2,32 odstotka.

Preudarni podsklad javnih uslužbencev je izgubil 2,72 odstotka, Modri preudarni podsklad 2,65 odstotka.

Zajamčena podsklada sta ustvarila negativne donose. Zajamčeni podsklad javnih uslužbencev je izgubil 1,98 odstotka, Modri zajamčeni podsklad pa je izgubil 2,14 odstotka.

Zaradi izrazito dolgoročne narave varčevanja v pokojninskih skladih, kratkoročni pretresi na finančnih trgih niso zaskrbljujoči. Varčevanje v pokojninskih skladih je tek na dolge proge, zato kratkotrajne korekcije na trgu ne vplivajo na dolgoročno doseganje donosnosti. Nekoliko starejši varčevalci, ki imajo do upokojitve manj časa, pa imajo privarčevana sredstva na varnem, saj jim zajamčeni podsklad zagotavlja zajamčeno donosnost.

Poslovanje pokojninskih skladov Modre