V januarju negativno na finančnih trgih

V januarju 2022 je večina naložbenih instrumentov ustvarila negativne donose. MSCI svetovni indeks delnic (v evrih) se je v januarju 2022  znižal za 3,98 %. Največji padci cen so bili pri delnicah tehnoloških podjetij, ki so v letu 2021 ustvarili nadpovprečni pozitivni donos. Med najbolj donosnimi delniškimi trgi je bil slovenski delniški trg, indeks najboljših slovenskih podjetij SBITOP se je v  januarju 2022 zvišal za 2,5 %.

Donosi delnic v januarju večinoma negativni

Delnice, kot jih meri MSCI svetovni indeks (v evrih), so v prvem mesecu leta 2022 izgubile 3,98 odstotka vrednosti.  Delnice ameriških podjetij  iz indeksa S&P 500 so izgubile 5,3 %,  delnice iz indeksa tehnoloških podjetij Nasdaq 8,9 %, delnice evropskih podjetij iz indeksa Europe 600 pa 4,3 %.

Na gibanje cen delnic so negativno vplivale napovedi centralnih bank o nadaljnjih zaostrovanjih denarne politike in povišana geopolitična tveganja.

Indeks najboljših slovenskih podjetij SBITOP je v januarju 2022 dosegel pozitiven  donos  v višini 2,5 %.

Na valutnem trgu se nadaljuje nadpovprečna volatilnost. Vrednost ameriškega dolarja se je glede na evro v mesecu januarju zvišala za 1,2 odstotka, v prvih dneh februarja pa ponovno znižala za 1,7%. Na povišana nihanja vrednosti valut vplivajo ukrepi centralnih bank, ki so usmerjeni k doseganju cenovne stabilnosti.

Zviševanja cen surovin in energentov tudi v januarju

V mesecu januarju 2022 je Bloombergov indeks surovin pridobil 8,7%. Cena surove nafte se je na New Yorški borzi zvišala za 17,2 %. Cena zemeljskega plina se je zvišala za 30,6 %. Na zviševanje cen surovin in energentov je pozitivno vplivalo povišano povpraševanje zaradi sproščanja omejitev proti pandemiji COVID19 in manjša ponudba zaradi povišanih geopolitičnih tveganj.

Zaostrovanje denarnih politik centralnih bank

Visoka inflacija (konec decembra je bila letna inflacija v ZDA 7 %, v EU 5 %, v Veliki Britaniji 5,4 %) je zaostrila denarno politiko centralnih bank.

Guverner ameriške centralne banke je v začetku januarja napovedal končanje programa odkupov obveznic in možnost več dvigov temeljne obrestne mere v letu 2022.  Prvi dvig obrestne mere je predviden že v mesecu marcu. Razlogi za zaostrovanje denarne politike so poleg visoke inflacije ugodne razmere na trgu dela in močna gospodarska rast.

Evropska centralna banka je napovedala ukinitev programa odkupov obveznic PEPP, ki je bil uveden zaradi pandemije Covid-19 in možnost zaostritve denarne politike na naslednji seji.

Angleška centralna banka je v januarju letos ponovno dvignila temeljno obrestno mero za 0,25 %.

Donosnosti evropskih državnih in podjetniških obveznic negativne

Kriterijski indeks evropskih državnih obveznic se je v januarju znižal za 1,08 odstotka, kriterijski indeks evropskih podjetniških obveznic z investicijsko bonitetno oceno se je znižal za 1,32 odstotka.

Glavni razlog za znižanja cen obveznic so že omenjena zaostrovanja denarnih politik centralnih bank.

Pokojninski skladi Modre z negativnimi donosi

V januarju  so vsi podskladi v upravljanju Modre dosegli negativne mesečne donosnosti.

Dinamični podsklad javnih uslužbencev je izgubil 3,65 odstotka, Modri dinamični podsklad  3,54 odstotka.

Preudarni podsklad javnih uslužbencev je izgubil 2,61 odstotka, Modri preudarni podsklad  2,61 odstotka.

Zajamčena podsklada sta zabeležila negativne donose, -0,8 odstotka Zajamčeni podsklad javnih uslužbencev in -0,79 odstotka Modri zajamčeni podsklad.

Varčevanje v pokojninskih skladih je tek na dolge proge, zato kratkotrajne korekcije na trgu ne vplivajo na dolgoročno doseganje donosnosti. Korekcije so bile po izjemni rasti kapitalskih trgov v prejšnjem letu prej ali slej pričakovane.

Starejši, ki imajo do upokojitve manj časa, pa imajo privarčevana sredstva na varnem, saj jim zajamčeni podsklad zagotavlja zajamčeno donosnost.

Poslovanje pokojninskih skladov Modre v številkah