Piše: Miha Žejn, CFA

Znaten vpliv korona virusa (SARS-CoV-2) na trge kapitala

Že v prejšnjem komentarju smo omenili vpliv novega korona virusa na trge kapitala, v mesecu februarju pa je bil vpliv tega še mnogo večji. Virus se je močno razširil iz prvotnega žarišča na Kitajskem po večjem delu sveta, predvsem pa je v večji razsežnosti izbruhnil v sosednji Italiji.

Gospodarska dejavnost upočasnjena

Na trge kapitala je močno vplivala predvsem znižana gospodarska aktivnost v državah, ki jih je virus prizadel in pričakovanja, da se bo virus še naprej hitro širil. Prizadete so trgovinske poti, nekatere panoge beležijo visoke upade prihodkov (na primer turizem, transport in podobne).

Popravljena napoved gospodarske rasti

Glede na hitrost širjenja virusa in obsežna območja prizadetosti, večina ne dvomi več o občutnem znižanju gospodarske aktivnosti. OECD je na začetku marca popravil napovedi za svetovno gospodarsko rast, kar je posledica izbruha virusa.

V letošnjem letu tako pričakuje 2,4 odstotno rast, kar je 0,5 odstotne točke manj od predhodne napovedi. Znižana se je tudi napoved pričakovane rasti v državah z evrom – z 1,1 na 0,8 odstotka. Od trajanja izbruha in resnosti posledic bo odvisno, ali gre za kratkotrajnejši šok, ali bodo posledice na gospodarstva tako hude, da se bo razvila prava recesija. Od tega pa bo najverjetneje odvisno tudi gibanje na svetovnih trgih kapitala.

Ali gre za kratkotrajnejši šok ali se bo razvila recesija bo odvisno od trajanja izbruha in resnosti posledic.

Padec delniških trgov

V prvi polovici februarja so delniški trgi nadaljevali s precej močno rastjo. Na novice o številnih novih okužbah po Evropi in drugje po svetu, pa so se delniški trgi v drugi polovici februarja močno negativno odzvali. Od najvišjih tečajev v letošnjem letu, ki so bili doseženi 19. februarja, so delniški trgi, kot jih meri MSCI svetovni indeks (v evrih) izgubili dobrih 13 odstotkov vrednosti. Izguba v letošnjem letu znaša manj, 7,4 odstotka. Tak padec tečajev lahko označimo za izjemen in je bil nazadnje viden v času izbruha velike krize v letu 2008.

Močan padec tečajev v drugi polovici februarja lahko označimo za izjemen in je bil nazadnje viden v času izbruha velike krize v letu 2008.

Nizko tvegane naložbe pridobile na vrednosti – zahtevane donosnosti so padle

Kot je običajno za odziv trgov kapitala na tovrstne dogodke, na so tudi tokrat nizko tvegane naložbe pridobile na vrednosti. Tečaji državnih obveznic z visokimi bonitetnimi ocenami so pridobili na vrednosti (indeks evropskih državnih obveznic se je v mesecu februarji podražil za 0,4 odstotka), zahtevane donosnosti so padle. Zahtevana donosnost ameriške 10 letne državne obveznice je dosegla najnižjo vrednost v zgodovini in se močno približala ravni enega odstotka.

Poslovanje pokojninskih skladov Modre zavarovalnice

V takih razmerah sta se najbolje odrezala zajamčena podsklada, ki sta dosegla -0,83 (ZPJU) oz. -0,79 (MZP) odstotni donosnosti. Veliko večje izgube so zabeležili preudarni in dinamični podskladi. Preudarna podsklada sta izgubila 4,58 (MPP) in 4,9 (PPJU) odstotka vrednosti, dinamična pa 7,1 (MDP) in 7,2 (DPJU) odstotka.